Nešteto je poročnih parov, ki ste si različni med seboj. Tudi poročnih fotografov je ogromno, ki smo si vsaj do neke mere različni. Poznamo veliko kategorij, po katerih smo si poročni fotografi med seboj različni. Razlikujemo se po: izkušnjah, izobrazbi, po porokah, ki smo jih fotografirali do sedaj, po tem katere poroke so nam pisane na kožo in kako se spopademo s fotografiranjem poroke oziroma kakšen stil poročnega fotografiranja imamo.
Ravno zadnje omenjeno bom danes vzel pod drobnogled. Poskusil vama bom predstaviti načine oziroma stile poročnega fotografiranja. Sam sebe bi definitivno štel med poročne fotografe, ki pripovedujemo zgodbo para na dokumentaren način. Z leti in izkušnjami sem ugotovil, da nikakor ne morem biti samo pripovedovalec zgodbe, kot sem govoril v začetku kariere. Danes bi rekel, da sem prvenstveno poslušalec zgodbe. Šele, ko spoznam zgodbo, ki je par pripeljala do mene se lahko prelevim v pripovedovalca zgodbe. Nikoli pa poročne zgodbe ne vodim oziroma jo ustvarjam. Verjamem v to, da je veliko bolj iskreno če vaju pripravim do tega, da mi vidva razkrijeta kdo sta in jaz to zapišem v obliki fotografije.
Kot sem v začetku omenil bom poskušal razvozlati oziroma razčleniti stile poročnega fotografiranja na štiri načine. Verjamem, da se najdejo še kakšni drugačni stili poročne fotografije. Vseeno pa mislim, da so te štiri stili s katerimi se večina fotografov predstavi ali so po njih prepoznani.
Dokumentaren način fotografiranja izvira iz klasičnega foto žurnalizma. Fotograf bi naj bil ravno toliko blizu, da lahko zajame najbolj bistvene dele zgodbe. Vseeno pa toliko daleč, da ni del zgodbe oziroma, da zgodbe ne ustvarja sam. Dokumentarnega poročnega fotografa bi najlažje opisali z izrazom, ki ga velikokrat uporabljajo v filmski industriji: »like a fly od the wall«. Rad bi bil kot muha na zidu v prenesenem pomenu pomeni, rad bi bil prisoten pri dogodku ne, da bi ob tem bil opažen. Tudi sam sem velikokrat slišal, predvsem od neveste, da me na poroki skoraj ni opazila. Po poroki sem slišal celo, da je nevesto skrbelo če bo vse fotografirano, ker me dostikrat ni opazila. Ravno to je namen dokumentarnega fotografa, da ga nihče ne opazi. Tako dobi iskrene in spontane odzive tako mladoporočencev kot tudi njunih gostov. Z leti sem ugotovil, da večina svatov ne ve kateri od fotografov je uradni fotograf, ki ga je par najel. Tako se je zelo preprosto pomešati med množico in poroko fotografirati prvoosebno. Na ta način ujamem trenutke, ki bodo poročno zgodbo mladoporočencev naredili zares unikatno in njuno. Poleg vseh uradnih trenutkov poroke, prelepe dekoracije, popolnih oblek se bodo tako svati kot tudi mladoporočenca poroke spominjali po dogodkih po katerih je ta poroka bila posebna. Ravno te trenutke si želi ujeti fotograf katerega stil poročnega fotografiranja je dokumentaren. Dokumentarnim poročnim fotografom je skupno tudi, da so pri obdelavi fotografij relativno subtilni. Rekel bi, da se držijo naravnih barv in ne poskušajo energije v fotografijo vnesti z barvno korekcijo. Trudijo, a je energija prisotna že med samim fotografiranjem in da ujamejo trenutke, ki bodo sami po sebi povedali zgodbo.
Fotograf katerega stil poročnega fotografiranja je pripovedovanje poročne zgodbe je do neke mere podoben dokumentarnemu. Največja razlika je, da pripovedovalec zgodbe pusti svoj pečat na poročnih fotografijah in s tem na poročni zgodbi. Fotografi, ki poskušajo povedati zgodbo para se trudijo ujeti čim več osebnih detajlov za katere mislijo, da ju povezujejo. Tudi brez fotoaparata opazujejo par in energijo okoli njiju skozi celoten poročni. Vse kar opazijo poskusijo vključiti direktno ali bolj posredno v poročne fotografije. To so lahko majhni momenti med parom ali med njima in njunima družinama. Tudi sama lokacija kjer se par odloči za poroko in sam stil poroke fotografu pove veliko o paru. Če se odločita, da se bodo poročne priprave zgodile v njunih domovih je tudi dekor in vsi spominki del njune zgodbe in pripovedi, ki jo lahko poročni fotograf zelo lepo uporabi. Če temu ni tako in sta si poročni dan zamislila v butičnem hotelu ali v naravi je tudi ta okolica ali pokrajina lahko tista, ki pove veliko o paru in njuni osebnosti. Pri obdelavi fotografij pa so si dokumentarni poročni fotografi in pripovedovalci poročnih zgodb povsem različni. Prej sem omenil, da se dokumentarni poročni fotografi po pravilu bolj držijo naravnih barv pri pripovedovalcih je to popolnoma drugače. Stil poročnega fotografiranja pripovedovalec zgodbe je pri obdelavi fotografij veliko bolj umetniško usmerjen kot dokumentaren. Ta bo pri obdelavi fotografij imel večjo željo po tem, da tudi z barvami v fotografije vnese občutke, ki so prevladovali na poročni dan. Še vedno bodo te fotografije stilsko in barvno povsem uglajene in poročne le malce več svobode bo čutiti v njih.
Ta stil poročnega fotografiranja mi je najbolj tuj zato tudi najtežje pišem o njemu. Moje mnenje je, da je takšnih poročnih fotografov danes vedno manj. Res se že dolgo ne spomnim poroke na kateri bi bil gost in bi fotograf skozi cel poročni dan prevzemal nadzor. Pri porokah pred desetletjem, dvema ali več pa je to bil najbolj pogost način poročnega fotografiranja. Sam vidim veliko razlogov za to. Včasih se je fotografiralo na fotografske filme. Res je, da se nam to zdi daljna preteklost, v resnici pa so poročni fotografi pred približno dvajsetimi leti še fotografirali na analognih sistemih. V tem času so fotografi bili bolj previdni kako delajo in kaj delajo s svojim materialom. Ravno zato so tudi dobili oziroma so si priborili svoj čas na poroki, ko so lahko nadzorovano fotografirali. Tako so omejili število fotografij, ki so jih naredili in povečali odstotek uspešnih fotografij. Seveda je vse to močno povezano s tehniko, saj je bilo po eni strani dražje porabiti več filmov po drugi strani pa tudi tehnika sama po sebi ni bila tako napredna kot danes in je bilo potrebno veliko bolj izbirati svetlobne pogoje, da so poročne fotografije bile popolne. Danes pa poročni fotograf pozornost na sebe preusmeri pri skupinski fotografiji in tudi pri družinskih fotografiranjih. Ostale dele poročnega dneva pa lahko v večini vizualno zapiše tudi brez prestavljanja oziroma ukazovanja gostom.
To je stil poročnega fotografiranja v katerega verjamem jaz. Že od nekdaj sem mnenja, da uspešen dokumentaren fotograf večino zgodbe ujame brez fotoaparata. Ne glede na to ali je to foto žurnalistična zgodba, ki bo končala v časopisu ali v poročni fotoknjigi jo fotograf mora poznati. Mora jo živeti in dihati in šele takrat bo brez zadržkov ujel točno tiste kadre, ki bodo zgodbo opisali na najbolj iskren in vizualno privlačen način. Torej tudi poročni fotograf mora biti najprej poslušalec šele nato je lahko zares pripovedovalec poročne zgodbe. Ravno iz tega razloga želim vsak par pred poroko spoznati saj želim izvedeti zgodbo para, zgodbo, ki ju je pripeljala skupaj, zgodbo, ki ju je na koncu koncev pripeljala do mene. Od detajlov je odvisno kako navdušen bo ta poročni par nad svojimi fotografijami zato mi ni odveč nobena informacija. Tako v pripravi na fotografiranje poroke pokažem tudi svoje stile obdelave fotografij in tudi s tem paru ponudim možnost izbire oziroma vsaj usmeritve obdelave fotografij.
Fotografi hibridi, ki delajo vsega po malo
So pa tudi fotografi, ki še niso našli svojega stila ali pa je njihov stil takšen, da je v različnih delih poročnega dne drugače lotijo fotografiranja. To so po navadi poročni fotografij, ki so šele na začetku svoje kariere in s tem ni nič narobe. Vsi smo morali nekako začeti s svojo karierno potjo in vsi smo se na neki točki izoblikovali. Kar tudi ne pomeni, da se s časom ne bomo spremenili oziroma prilagodili novim trendom in željam strank.
Je pa med fotografi dobro znano, da moramo biti čisto vsi poročni fotografi nekakšni fotografski hibridi. To pa zaradi tega, ker moramo čez poročni dan fotografirati portrete, torej moramo biti portretni fotografi. Največkrat dopoldan pred pripravami fotografiramo poročne prstane, torej moramo biti produktni fotografi. Nemalokrat je želja para, da se fotografira tudi kakšen krožnik, če sta si na poroki zaželela znanega chefa. Torej moram biti tudi fotografi hrane, če nič drugega moramo vsaj torto fotografirati in se tukaj izkazati. Potem pa je tukaj še ta večkrat omenjeni foto žurnalizem, torej moramo biti do neke mere fotografi z ulic. Moramo skrbeti, da smo čim bolj neopazni in po drugi strani moramo vedno biti čim bližje dogodkom. Poročna fotografija nikakor ni lahka kariera, je pa kariera polna veselja in sreče in zato sem ponosen, da sem poročni fotograf.
Naši organizatorji imajo dolgoletne izkušnje in podrobno poznajo storitve na trgu. So specializerani za hitro izvedbo dogodka in so na vajini poroki tudi prisotni ter neopazno poskrbijo, da poroka poteka po načrtu. Naše sodelovanje z več kot 500 podjetji po sloveniji pa vama zagotavlja, da bo vajin budget optimalno izkoriščen.
“Prepričana sva bila, da je najem organizatorja samo dodatni strošek, ki ga njegova storitev ne opravičuje. Po sestanku sva se le odločila, da organizacijo prepustiva e-poroki. Sedaj sva vesela za to odločitev saj sva imela čudovito poroko, brez skrbi, da bo šlo kaj narobe. Splačalo se je tudi finančno saj so poskrbeli za finančno optimizacijo dogodka, ki se je na koncu še kako poznala”